Republika Slovenija

Zemljiški kataster

Zemljiški kataster je uradna evidenca zemljišč, kjer je zemljišče opredeljeno s parcelo. Povezuje stvarne pravice na nepremičninah – zemljiščih, ki jih vodi zemljiška knjiga, z lokacijo v prostoru – umesti lastnino v prostor, oziroma prostor poveže z lastnikom.

 

                     

 
 
Zloženka Identifikacijske oznake nepremičnin 

Osnovna enota za vodenje podatkov v zemljiškem katastru je katastrska občina.

Vsi podatki zemljiškega katastra na območju Republike Slovenije so enotno definirani s šifro katastrske občine in z identifikatorjem podatka znotraj katastrske občine.


Parcela je osnovna enota zemljiškega katastra. Leži znotraj ene katastrske občine. V zemljiškem katastru je evidentirana z mejo parcele in označena s parcelno številko.Parcelna številka je identifikacijska oznaka parcele. V zemljiškem katastru se pojavlja v naslednjih oblikah:

  • 99 zemljiška parcela brez poddelilke
  • 105/1 zemljiška parcela s poddelilko
  • *15 stavbna parcela brez poddelilke
  • *17/1 stavbna parcela s poddelilko

Meja parcele so daljice, ki tvorijo zaključen poligon in razmejujejo zemljišče parcele od sosednjih parcel. V zemljiškem katastru se meja evidentira s koordinatami zemljiškokatastrskih točk.

Zemljiškokatastrska točka je točka, ki definira mejo parcele in ima koordinate v državnem koordinatnem sistemu.

V zemljiškem katastru se vodijo za vsako parcelo naslednji podatki:
parcelna številka, meja, površina, lastnik, upravljavec državnega ali lokalnega premoženja, dejanska raba, zemljišče pod stavbo in boniteta zemljišč.

Do novembra 2011 se vodijo še podatki o vrstah rabe in katastrskem razredu. Številka zemljiškoknjižnega vložka omogoča povezavo z Zemljiško knjigo.

Grafični prikaz parcel predstavlja zemljiško katastrski prikaz – ZKP.
Prikazuje meje parcel in parcelnih delov ter parcelne številke. Podatki so v državnem koordinatnem sistemu. Natančnost je odvisna od vrste katastra, načina izmere in merila katastrskega načrta, ki je bil vir za izdelavo prikaza. Podatki se vodijo in vzdržujejo za celo Slovenijo.

V skladu s 17. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin, Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007 – odločba US  sta v zemljiškem katastru uvedeni dve novi evidenci o zemljiščih – dejanska raba in boniteta zemljišč.

Zakon o evidentiranju nepremičnin ureja način vzpostavitvedoločanje in vodenje  ter vsebino znanj za bonitiranje zemljišč in postopek preverjanja znanja ter pridobitev in odvzem pooblastila za bonitiranje.   

Izvajanje spremembe bonitete zemljišč lahko opravljajo le strokovnjaki, ki so uspešno opravili izpit iz bonitiranja zemljišč in na podlagi tega pridobili pooblastilo za izvajanje bonitiranja zemljišč.
Seznam strokovnjakov s pooblastilom je objavljen tukaj.

Pravilnik o vzpostavitvi bonitete zemljišč, Uradni list RS 35/08 ureja način prve vzpostavitve bonitete zemljišč v zemljiškem katastru na podlagi prevedbenih preglednic. Pri vzpostavitvi so bili upoštevani tudi podatki dejanske rabe zemljišč. Podatki bonitete zemljišč se izkazujejo za parcelo.

Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč
, Uradni list RS št. 47/08 določa metodologijo določanja bonitete zemljišč, način evidentiranja podatkov o boniteti zemljišč, vodenje in izkazovanje bonitete zemljišč, spreminjanje bonitete zemljišč in vodenje grafičnega prikaza območij enake bonitete zemljišč. Sestavni del pravilnika so Merila za določanje bonitete zemljišč in Tehnična navodila za določanje bonitete zemljišč, ki so objavljena na spletnih straneh Geodetske uprave.

Postopka katastrske klasifikacije zemljišč in bonitiranja zemljišč sta med seboj neodvisna – sprememba ene evidence ne vpliva na spremembo druge!

V skladu s 160. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin se bodo podatki o katastrski kulturi, katastrskem razredu in vrstah rabe, razen zemljišč pod stavbo,  leta 2011 po uradni dolžnosti izbrisali iz evidence zemljiškega katastra! Vsi dosedanji uporabniki katastrske klasifikacije si bodo morali v tem času svoje predpise in metodologije prilagoditi z boniteto zemljišč ali pa si poiskati druge primerne evidence o zemljiščih. 
 
Z vzpostavitvijo bonitete v zemljiškem katastru  so bile podane možnosti za analize in primerjave proizvodne sposobnosti zemljišč z drugimi sorodnimi evidencami. Z dosedanjim sistematičnim vzdrževanjem podatkov  o vrstah rabe,  vzpostavitvijo grafičnega prikaza območij enake bonitete ter vodenja dejanske rabe pa so postavljene tudi osnove za oceno  proizvodnega potenciala in resursa zemljišč, s katerim upravljamo.

  
Postopki sprememb bonitete zemljišč
 

Predstavitev vzpostavitve in določanja in vodenja bonitete zemljišč
 
 
 
Kontaktna oseba za vsa vprašanja v zvezi z vsebino:

Janez Košir, Geodetska uprava Republike Slovenije
e-pošta: janez.kosir@gov.si

  • Uporabnost zemljiškega katastra:
    Geodetski operativi služijo podatki pri geodetskih postopkih, posameznim resorjem občinske in državne uprave pa kot podlaga za vodenje politike gospodarjenja s prostorom, varovanja okolja, vrednotenja in obdavčevanja nepremičnin, upravljanju z objekti prometne in komunalne infrastrukture,itd.

  • Bližnjice do metapodatkovnih opisov podatkov, kjer najdete vse o namenu, uporabnosti, grafičnem pregledu, pozicijski natančnosti in časovni usklajenosti podatkov Zemljiškega katastra, pa tudi o literaturi in kontaktnih osebah:
     


  • Podrobnejše informacije o ceni in postopku naročanja si preberite v zavihku Dostop do podatkov.

  • Vzorec podatka je na voljo tukaj.

Izmenjevalni formati zemljiškega katastra 

Vrste digtalnih podatkov in način zapisa - navodilo za izdelavo elaborata geodetskih storitev (velja od 01.01.2008 do 17.04.2011)

 

Izmenjevalni formati zemljiškega katastra 

Vrste digitalnih podatkov in način zapisa - navodilo za izdelavo elaborata geodetskih storitev (velja od 18.04.2011 do 24.03.2013)

 

Izmenjevalni formati zemljiškega katastra 

Vrste digitalnih podatkov in način zapisa - navodilo za izdelavo elaborata geodetskih storitev (se uporablja od 25.03.2013)

 

Opis »shape« formata
Opis izdanega formata za grafiko zemljiškega katastra.

Geodetska uprava po 30.6.2012 v zemljiškem katastru ne spreminja podatkov o vrsti rabe, katastrski kulturi in katastrskem razredu na zahtevo lastnika ali upravljavca javnega dobra. V skladu z določili 4. člena Zakona o spremembah Zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka ZUKD-1A (Uradni list RS, št. 47/2012) Geodetska uprava Republike Slovenije v zemljiškem katastru do 29. junija 2013 izkazuje podatke o vrsti rabe, katastrskih kulturah in razredih kot so evidentirani na dan 30. junija 2012.
 
Katastrska klasifikacija zemljišč je po Pravilniku za katastrsko klasifikacijo zemljišč (Uradni List SRS št. 28/79) uvrščanje zemljišč v katastrsko kulturo in katastrski razred na podlagi primerjave s kriteriji vzorčnih parcel, ter izpeljavo podatkov v zemljiškemu katastru.

 

Osnovni namen katastrske klasifikacije zemljišč je zagotavljanje podatkov za namene obdavčitve zemljišč na podlagi izračunanih lestvic katastrskega dohodka, zaradi večnamenske uporabe podatkov pa so vključeni še v številnih drugih zakonskih in podzakonskih predpisih.

 

V skladu s 160. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (ULRS 47/06), se bodo podatki katastrske klasifikacija po uradni dolžnosti izbrisali iz zemljiškega katastra.

 

Podatki o katastrski kulturi ali razredu se v zemljiškemu katastru lahko spremenijo le na podlagi upravnega postopka.

 

Sestavni del postopka katastrske klasifikacije zemljišč je zapisnik, ki ga morajo na terenu napisati katastrski agronomi oziroma gozdarji (s pooblastilom).

 

Uvrščanje v katastrske kulture in razrede

 

 

Proizvodna sposobnost zemljišča

 

 

Vzdrževanje sistema katastrske klasifikacije zemljišč

 

 

Katastrski dohodek

 

 

Posodobitev katastrske klasifikacije zemljišč

 

Kontaktna oseba za vsa vprašanja v zvezi z vsebino:
Janez Košir, Geodetska uprava Republike Slovenije
e-pošta: janez.kosir@gov.si

 

 

V datoteki Seznam katastrskih občin je seznam katastrskih občin s šifro in imenom, ki jih določa Pravilnik o območjih in imenih katastrskih občin (Uradni list, 100/06).

V tabeli je navedena tudi Območna geodetska uprava oz. Geodetska pisarna, ki ji katastrska občina lokacijsko pripada.


V skladu z Navodilom o začetku uradne uporabe digitalnega katastrskega načrta se je digitalni katastrski načrt z objavo sklepa v Uradnem listu začel uporabljati kot uradni grafični prikaz podatkov zemljiškega katastra.

V tabeli so navedeni datumi in številke Uradnih listov, kjer so bili ti sklepi objavljeni.

Opisuje kakovost posameznega digitalnega katastrskega načrta.

 

Pod oceno kakovosti razumemo predvsem položajno natančnost digitalnega katastrskega načrta glede na državni koordinatni sistem.

 
 
Dejanska raba zemljišč je določena s fizičnimi elementi zemeljskega površja, ki so posledica naravnih dejavnikov ali človekove dejavnosti (uporabe) in jih je možno določiti z metodami fotogrametrije, daljinskega zaznavanja, terenske interpretacije ali s pomočjo podatkov iz drugih digitalnih evidenc o fizičnih lastnosti prostora.

Zakonodaja s področja geodetske dejavnosti se v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja nahaja na strani Geodetska uprava RS.

Nazaj na vrh